Kairo me ne gane preveč

januar 17, 2009

… res. Še dobro, da imam čez dva dni vlak v Luxor. Sudan, počasi prihajam!

2. dan

januar 16, 2009

Drugi dan bivanja v Kairu se bliža h koncu. Dopoldne sem končno našel bolnico, kjer bi se lahko cepil proti rumeni mrzlici, vendar mi po uri čakanja niso mogli pomagati… jutri morem it na drugi konec mesta, kjer naj bi se to dalo urediti. Ogledal sem si še stari del Kaira in se v njegovi okolici totalno izgubil. Preostalo mi ni drugega, kot da grem na šišo in čaj ter prelistam Lonely Planet v upanju, da se na najdem na enem izmed zemljevidov v njem. Delovalo!

Trenutno sedim v ‘predsobi’ svojega hostla, dolga ozka soba s kavči na obeh straneh s tipičnimi, fake slikami faraonov; nasproti mene sedi starejša ženska nekje iz J Amerike, ki hoče na vsak način navezati stike z mano in se priključiti moji poti do Luxorja. Bolj kot se izmikam pogovoru bolj vztrajna je. Nekateri ne vedo, kje je meja. (čeprav sem sam na poti, se mi z vsakim res ne da pogovarjat). Malo naprej na enem izmed teh kavčev ležita mlajši Španec in Kitajka/Japonka (luštna), ki gledata dogajanje po svetu na TV (v arabščini seveda). Vsake toliko časa pa se izza računalnika zasliši glasen smeh receptorja… MSN dela svoje 🙂

Jest na svojim prenosnikom surfam po netu (no ja, predvsem fejsiču), pijem Pepsi in grickam čips… vode sem se hitro naveličal. (zdej mi je ženska že pokazala svoj potni list, kje vse je bila… Nova Zelandija, Tajska, Indonezija… zanimivo, res). Še ta post napišem, pogledam kakšen film in spat; jutri je bujenje ob 8h.

Adijooo

… moreš it na wc pa nimaš nobenga, da ti popazi na stvari.

Prvi dan na svojem

januar 14, 2009

No, pa je po nekaj dnevnih zapletih prišel dan, ko sem končno odšel na pot. V Ljubljani pustil sneg in mraz ter se odpravil novim dogodivščinam naproti, najprej v Egipt. Trenutno sedim v lokalu na letališču v Istanbulu, kjer sem se po 4 urah čakanja prebil do ene izmed redkih vtičnič naokoli, pijem prekleto drago pivo in grickam oreščke.  Čez uro in pol imam naslednji let, potem pa se bo začelo trpljenje, saj sem se odločil, da bom od 2h zjutraj, ko pristam v Kairu, do 7h počakal kar na letališču in se šele takrat odpravil do hostla, ki ga imam rezerviranega. Bom videl, kako se bo to odneslo, za krajšanje časa sem si že kupil neko knjigo, malo pa bo dobro prebrati tudi Lonely Planet. Upam, da si v Kairu čim prej kupim fotoaparat, da boš lahko tudi ti doživel/a malo mojega potovanja v sliki….

Za konec pa še vic, ki sem ga pravkar slišal:
V: kaj loči ljudi od živali?
O: Kolpa.